Morski kajak, 3. del - zlagana svoboda in morske pošasti
Vem,
naslov je res malo pretenciozen, ampak zdaj, ko že imam vašo
pozornost, se pogovorimo malo o svobodi. Najprej sem o svobodi slišal
v zgodovinskem učbeniku, potem v reklami teleoperaterja, ki mi je
tik pred tem skrivaj zvišal mesečne stroške in naposled v
reportaži o morskem kajaku. Tako sem potem nekaj časa povsem
svobodno potoval v morskem kajaku, dokler me ni prešinilo – morski
kajak ni svoboda, ampak diktatura. Diktatura časa, prostora, telesa
in še česa.
Čeprav
si za kajak vzamemo veliko časa, ga vseeno nimamo neomejeno.
Omejujejo nas sezona, dopust in na koncu še dolžina dneva. Prostor,
čeprav reka, jezero, morje in ocean, je za kajakaša v tem delu
sveta zreduciran na obalni pas, tistih par sto metrov, ki si jih
delimo z napihljivimi blazinami, ker pisec pomorskega zakona ni
upošteval možnosti tako učinkovitega čolna na vesla.
Telo,
naš motor, slej ko prej potrebuje počitek. Za dolgotrajno
poganjanje kajaka mora delovati temu primerno bolj varčno. Zaloge
vode in hrane, ki jih imamo s seboj, spet niso neusahljive. Oprema
lahko odpove, vreme se lahko poslabša. Seznam dejavnikov tveganja je
večji in večji, svoboda pa manjša in manjša. Vendar si lahko na
koncu vzamemo vso svobodico, ki nam je še ostala, in se izobrazimo
tako, da je ovir čim manj.
In
če začnemo kar pri sebi, je prva na vrsti tehnika. Na začetku o
tehniki v morskem kajaku nisem veliko razmišljal, vendar boljša
tehnika pomeni enako razdaljo z manj napora ali pa daljšo razdaljo v
enakem času. Tako so na boljšem tako tisti, ki želijo bolj
sproščeno preveslati določeno razdaljo, kot tudi tisti, ki bi radi
izboljšali nek rezultat. Osnovni zavesljaj izvira iz kajaka na
mirnih vodah, le da ga v morskem kajaku želimo izvesti v različnih
pogojih. Ker pa se ne premikamo vedno naravnost in čim hitreje, so
zelo pomembni tudi ostali tehnični elementi – izplutje,
pristajanje, obračanje, ustavljanje, krmarjenje, bočno premikanje,
opore in reševanje. Seveda ni naključje, da so ti elementi
zahtevani tudi v sistemu 'Barvnih vesel' (in v vseh drugih sistemih
ocenjevanja). Predstavljajo namreč trden temelj za kajakaševo
varnost in kasnejšo nadgradnjo v bolj zahtevnih pogojih.
S
paleto zavesljajev naprej, nazaj in v loku lahko kajak ustrezno
pospešimo, ustavimo ali obrnemo med premikanjem ali na mestu.
Pristanemo in izplujemo lahko na najbolj nemogočih mestih. Pogosto
potrebujemo le za stopalo ravnine pod čevljem, pa se lahko varno
izkrcamo na kopno. Z izkoriščanjem valov lahko hitreje preveslamo
določeno razdaljo, s krmarjenjem spredaj in zadaj pa pustimo kajak
teči v natančno določeni smeri.
Kadar
se znajdemo v težjih pogojih, z oporami obdržimo ravnotežje ali
med gibanjem kajak sunkovito obrnemo, z bočnim zamikom pa se lahko
izognemo skali ali drugemu kajakašu. Ob prevrnitvi s tehnično
pravilnim reševanjem ne izgubljamo časa in tako zmanjšamo možnost
podhladitve. Kadar smo sami (pa ne bi smeli biti), izberemo
najhitrejši način samoreševanja, to je kavbojsko reševanje
('cowboy rescue'), pri katerem kajak 'zajahamo' preko repa in se tako
premikamo proti sedežu. Kadar zaradi valovanja to ni več učinkovit
način reševanja, izberemo raje samoreševanje z napihljivo oporo,
ki nam veslo obdrži na površju, to pa nam stabilizira kajak, v
katerega lezemo s strani. Pri samoreševanju moramo na koncu izčrpati
še vodo, ki je med prevračanjem stekla v sedežni prostor. Temu se
lahko izognemo z reševanjem v paru (največkrat 'X-rescue'), pri
katerem nam rešitelj najprej izprazni kajak, nato pa ga še pridrži,
medtem ko mi lezemo vanj. V primeru izredno hladne vode ali poškodbe
reševanega, obstaja še nekaj načinov reševanja, vsem naštetim
manevrom pa je skupno to, da jih je treba redno vaditi in ne bi smeli
trajati več kot minuto. Najelegantnejši način reševanja ob
prevrnitvi je seveda eskimski obrat, ki je v morskem kajaku prav tako
enostaven/zahteven kot v kajaku za divje vode. Vaja dela mojstra,
potrebno pa je izbrati učitelja, ki bo vso tehniko nazorno pokazal
ter prepoznal napake in jih popravil.
Ko
smo se tako tehnično in varnostno izobrazili, smo obračunali z
našim največjim sovražnikom v morskem kajaku – s samim sabo.
Največkrat se v težavah znajdemo predvsem zaradi napačne presoje
pogojev, precenjevanja ali dobre stare arogantnosti. In čeprav so me
laiki večkrat svarili pred morskim psom, naslednji sovražnik, ki
preži na nas, presenetljivo pripada isti vrsti kot kajakaši, le da
večinoma pluje v močnejših in hitrejših plovilih. Človek človeku
(morski) volk, bi lahko rekli. Vsako leto so gliserji in podobna
plovila usodna za plavalce, potapljače, celo jadrnice. Tako tudi
kajak nima dobrih kart, pravilo o zadrževanju v obalnem pasu, pa v
tej luči dobi vsaj malo smisla. Vse dokler se vam ne posveti, da sta
bila tudi nesrečni plavalec in potapljač v tem istem obalnem pasu.
V visoki sezoni morje postane prometna džungla, v kateri kajakaš
nima kaj iskati.
Nevarnost
predstavlja tudi samo okolje, morje s svojimi vremenskimi pojavi,
vetrom, vročino poleti ter mrazom jeseni in pozimi. Jadransko morje
sicer slovi kot toplo, zaprto in mirno, vendar ima tudi svoje slabe
dni in je bilo do zdaj dokumentirano usodno za vsaj dva kajakaša.
Veliko več pa se jih je po uspešnem reševanju vpisalo v letna
poročila luške kapetanije. Zavedati se moramo, da se vsaka nesreča
vpiše tudi v javno dojemanje morskega kajaka in čeprav statistično
neznačilna, glede na število kajakašev in pogostost nesreč,
zmanjšuje pozitivno podobo vseh kajakašev, ne glede na njihove
cilje, opremljenost in izkušenost.
Po
tem ko nam je morski kajak odvzel svobodo, denar in varnost, je čas,
da nam nekaj da v zameno. Kdor se je odločil, da bo svoj čas (in
denar in varnost) vložil v morski kajak, mu zagotovo ni žal. Že
samo Jadranskega morja je dovolj, da po njem plujete vse življenje,
v vseh mogočih pogojih, sami, s prijatelji, družino, naključnimi
'mimovesločimi' (je to sploh beseda?). Na samotnih straneh otokov,
kjer ni cest in stezic, ste lahko popolnoma sami in to v času, ko se
podatki o vas samodejno posodabljajo vsako minuto. Ogromno plaž je
dostopnih samo s plovilom in kajak je edino izmed njih, ki se ga tako
preprosto izvleče na prodnate ravnine ali skalnate police, ki vas
prosijo, da na njih prespite. Potem so na vrsti še tuja morja, kjer
je kajakaška kultura na veliko višjem nivoju in se lahko brez težav
povežete s stotinami somišljenikov, članov samo enega izmed mnogih
klubov. Vse pa se začne na domačem morju, tistem toplem in mirnem,
ki preko prelivov in prečenj nima meja. Je odprto in veliko in ko ga
vzamete za svojega, dobite zraven še modrost tistih, ki so ga
preveslali že pred vami. To pa še ni vse, če pokličete zdaj,
dobite še svobodo ...
Celo številko najdete na povezavi - December 2014
Ostala članka iz serije: Morski kajak, 1.del in Morski kajak, 2.del.
Gregor Zadravec
Gregor Zadravec
