Morski kajak, oprema - 2.del
Pomembne
so izkušnje in ne oprema, pravijo izkušeni. Ali pa tisti, ki jim
brezpogojno zaupajo. Vsi ostali, vključno z mano, smo šli na svoji
poti po tako imenovani učni krivulji, ki ima tudi svojo senco in
sicer nakupovanje opreme. In če ne pazimo, se ta senca zlahka
eksponentno zašili navzgor, kljub temu, da se je učna krivulja že
zdavnaj nehala vzpenjati. Potem se ure in ure pogovarjamo o opremi
namesto o doživetjih, doma pa imamo muzej navtične tehnike.
Izkušeni pa medtem veslajo (veslamo?) naprej in to s katero koli
opremo.
Seveda
ima potrošnik v nas pravico izbirati, kam bo vložil svoj denar, na
srečo pa je oprema pri morskem kajaku že tako napredna, da bomo po
tehtnem premisleku težko brcnili povsem v prazno. Tudi če ne
izberemo najboljše za svoje potrebe, je verjetno dovolj dobra za
kvalitetno preživeti čas na morju. Če se vrnemo na kajak, ne glede
na tip, izbiramo tudi med materiali, iz katerih je narejen. Vedno
popularni in zelo obstojni polietilen je še vedno prva izbira
morskega kajakaša pri nas. Ne samo da je najugodnejši, je tudi
najbolj trpežen in skoraj neuničljiv. To še kako prav pride na
bolj ostrih delih jadranske obale. Slaba lastnost je teža, saj je že
prazen kajak skoraj dvakrat težji od žlahtno laminiranega kolega.
Vendar se razlika porazgubi, ko ga polno naložimo in ostanejo nam
samo še dobre lastnosti. Od polietilena naprej se cena dviguje, teža
pa manjša. Steklena vlakna, diolen, kevlar in karbon v različnih
kombinacijah določajo trpežnost, togost in ceno. Laminirani kajaki
so tako praviloma daljši, hitrejši in bolje oblikovani, vendar
moramo biti tudi mi bolje pripravljeni in tehnično podkovani, da bi
prednosti sploh izkoristili. To pa zahteva svoj čas in privajanje na
opremo in za nekoga pomeni del sezone, za nekoga pa več sezon in v
tem primeru je težko pričakovati, da bo tak kajakaš izkoristil
prednosti. Vse prevečkrat se gleda na hitrost in težo, pozabljamo
pa, da je hiter tisti kajak, v katerem se dobro počutimo, smo
sproščeni in stabilni. In če se s težo opreme zelo obremenjujete,
pomislite, kaj je bolj smotrno – z večjim denarnim vložkom
znižati težo kajaka za kilogram, dva ali pa shujšati za enako
težo. Če ste v formi svojega življenja, potem se vam seveda
opravičujem, na vsak način si zaslužite najboljše (najlažje,
najdražje?). Večkrat pa smo sami sebi šibek člen.
Enako
velja za vesla. Poleg materialov izbiramo dolžino in obliko lista.
Osnovna oblika je podobna listu vesla za divje vode in s takim veslom
veslamo bolj pokončno ob boku kajaka. Dolžina je do 220
centimetrov, z daljšim veslom se vesla nižje nad krovnico, kot pri
zavesljaju v loku, list pa je daljši in ožji. Če ne veste, kaj vam
bolj ustreza, izberite osnovno obliko dolžine 220 centimetrov, pa
boste lahko veslali na oba načina. Če ste nižje rasti ali imate
ožji kajak, je lahko veslo še krajše. Da izbira ne bi bila preveč
enostavna, so poskrbeli tekmovalci tekem v oceanijskem kajaku, ki s
'surfski' kajaki preveslajo zelo dolge razdalje in pri tem
uporabljajo žličke (wing paddle), tako kot mirnovodaši. Žlička
ima zagotovo tehnično premoč pred klasičnim veslom, vendar nam ne
dopušča malomarnosti in če uporabljamo tako opremo, je še toliko
bolj pomembno, da smo tudi sami na višji ravni pripravljenosti.
Izbiro tipa vesla pogojuje tudi tip kajaka, saj bo hiter kajak ostal
hiter ne glede na veslo, počasen bo pa tudi s hitrim veslom še
vedno ril po valu, ki ga sam ustvarja. Veliki povratek pa zadnja leta
doživlja grenlandsko veslo, zobotrebec, ki mu ne bi pripisali visoke
uporabnosti. Vendar videz vara, saj je tako kot prvi kajaki svoj
razvojni višek doseglo že pred 4000 leti in čeprav se zdi, da ne
zajame veliko vode, je površina zaradi dolgega lista večja kot pri
klasičnem (evropskem) veslu. Odlično se obnese pri močnem vetru,
omogoča več načinov eskimskega obrata in je zelo lahko in prožno.
Najpogostejši obliki sta zahodno grenlandsko (presek lista ima
obliko sploščene elipse) in aleutsko (aktivna stran lista je
ploska, pasivna pa konveksna). Prvotno je bilo iz naplavljenega lesa,
danes pa lahko izbirate med lesenim, lesenim laniniranim in
karbonskim (dvo- in tudi trodelnim). S toliko podatki sem najbrž
izdal svojo nagnjenost do grenlandskega vesla, s katerim zadnji dve
leti vodim, učim in rešujem turiste, klasično veslo pa uporabljam
kot rezervo, ki je med drugim obvezen del opreme morskega kajakaša.
Pa
smo pri rešilnem jopiču. Pisanja o tem sem se kar malo bal, saj ne
bi rad izlil vsega žolča ob tej temi. Menim, da je jopič nujno
potreben, koristen in bi moral biti obvezen, tako kot čelada na
divji vodi in rešilni pas v avtomobilu. Zmrazi me, ko vidim
fotografije kajakašev, ki se v morskem kajaku razkazujejo brez
jopiča in tako morebitnega začetnika ali nepoznavalca zavajajo z
iluzijo, da pač ni potreben. In tisti, ki razlagajo, da jim je v
jopiču vroče in da ni udoben, bi morali verjetno kupiti ustrezen
jopič, zavedati pa bi se morali tudi, da jim ob morebitni nesreči
ne bo več vroče, še vedno pa jim bo neudobno. Bog ne daj
(Pozejdon, seveda)! Ob tem naši jopiči sploh niso rešilni jopiči
(life jacket), ampak plovni pripomočki (personal flotation device),
zato se moramo zavedati, da nam ob morebitni nezavesti ne bodo
obdržali glave nad vodno gladino. Vsak jopič nam bo dobro služil,
od tekmovalnega do divjevodaškega, v primeru, da ga kupujemo na novo
za morski kajak, pa bomo verjetno izbrali takega z žepi. Ob nesreči
imamo namreč zares pri sebi le stvari, ki jih nosimo na sebi.
Praviloma je to piščalka, dokument, mobilni telefon in/ali VHF
postaja, 'čelka' ali svetlobna palčka, signalno zrcalo,
'frutabela', kompas, v morsko kajakaškem razvitem svetu pa še
signalna raketa in vodotesna beležka ter svinčnik –
za pisanje seznama 'ne pozabi' ali haikuja o morskem kajaku.
Preostalo
opremo imate vsaj deloma že doma, sploh če ste že veslali,
kampirali in potovali peš ali s kolesom. Delim jo v skupine obleka,
kuhinja, spanje, varnost ter tehnika in navigacija. Obleka se deli na
kajakaško in 'civilko', slednje pa je bolj malo. Za veslanje se
oblečemo glede na temperaturo vode, aktivna majica z dolgimi rokavi
in hlače, anorak s kratkimi rokavi in jakna s kapuco pa že
poskrbijo za dovolj možnih kombinacij. Če veslamo celo leto ali v
hladnejših vodah, je suha obleka nepogrešljiva. Ne pozabite na
glavo, na katero sodijo klobuk ali kapa, sončna očala in krema z
zaščitnim faktorjem. Lepo se je z dopusta vrniti z barvo, še lepše
je ne dobiti bolezenskih sprememb kože. Dermatologi so si edini, da
je sončenje ignorantsko in da se poškodbe kože zaradi sonca tokom
življenja seštevajo in se lahko na koncu odrazijo na neljub način,
vi pa kakor mislite, da je prav.
V
mirnih in toplejših pogojih zadostuje najlonska krovnica, v
valovitem in hladnem morju pa neoprenska. Obutev naj omogoča tudi
izstop na ostrih skalah. Za bivakiranje ali v primeru vremenskega
preobrata moramo vzeti s sabo dovolj rezervne obleke ter dežno jakno
in hlače, lahko pa to nadomestimo tudi s kajakaško obleko, čeprav
je to manj udobno.
Kuhinja
je zelo asketska in vsaj pri meni omejena na gurmanske užitke, ki so
pakirani v vrečke. Dehidrirano hrano dobite že v vseh možnih
okusih, predpripravljen obrok pa vrelo vodo v celoti vpije, tako da
prihranimo vodo, plin in čas. Prav tako vam vrečke ni potrebno
pomivati. Če imate drugače uravnoteženo prehrano, vam en teden iz
vrečke ne bo prav nič škodil, če pa ne, vas pa tudi teden
gurmanstva ne reši. Osebno čas, ki ga ne zapravim s kuho, raje
porabim za laži o tem, koliko metrski valovi so bili na prejšnji
turi.
Spanje
je z napihljivimi blazinami in majhnimi, a toplimi, spalkami lahko
zelo udobno. Potrebujete le nekaj ravnine ali drevesi, če prisegate
na visečo mrežo. Zaradi manjše vlage je spanje pod drevesi na
splošno dobra ideja, saj lahko pomeni razliko med zmrzovanjem in
odpiranjem spalke. Če srečate domačine, je nujna komunikativnost,
ki vam lahko priskrbi nepričakovan luksuz vodoravne površine,
prehrambne dodatke in aktualno vremensko napoved. Običajno so
otočani bolj gostoljubni od celinskih rojakov. Šotor se uporablja
ob slabem vremenu ali pa če si plažo delite s komarji.
Varnost
nam poleg jopiča in signalnih sredstev povečajo že omenjeno
rezervno veslo, paket prve pomoči, črpalka za vodo, napihljiva
opora za veslo in vlečna vrv. Prva pomoč naj bo prilagojena
poškodbam, ki lahko nastanejo v morskem okolju – zvini, zlomi,
vreznine, opekline, alergije ... Črpalka za vodo in opora za veslo
nam prideta prav pri samoreševanju, čeprav to pomeni, da smo
zanemarili prvo pravilo varnosti, da ne veslamo sami. Reševanje v
paru ali skupini je namreč boljše in hitrejše, najbolje pa bi
bilo, da veslamo vsaj v trojici. Vlečna vrv se uporablja pri vleki
onemoglega in še večkrat za sušenje obleke. Če nimate sistema za
morski kajak, je dobra tudi reševalna vrv za divjo vodo. V primeru
da 'surfate' na valovih ali veslate in rešujete v razburkanem morju,
čelada nikakor ni odveč.
Pod
tehniko in navigacijo spadajo fotoaparati in kamere, ki postajajo vse
manjši in boljši, imajo pa slabo lastnost, da na fotografiji ali
posnetku naša junaštva ne izgledajo tako dramatično, kot se jih
spomnimo. Dobro je, da tehniko vodotesno zapakiramo in privežemo,
saj so lahko izgube zelo čustveno in finančno boleče. Tranzistor
vam bo povedal kakšno bo vreme in da so tudi v drugih državah
politiki pokvarjeni. GPS je dober pripomoček, vendar ne bi stavil,
da bo deloval, ko ga res potrebujete, raje se naučite uporabljati
kompas in karto, ki je lahko navtična ali pa tudi topografska, saj
kajakaša bolj kot globina zanima relief in poraščenost terena.
Karta v vodotesnem ovitku in kompas naj bosta vedno pri roki.
Če
ste obsedenec z opremo, potem je morski kajak pravi šport za vas in
ko boste naslednjič pakirali za potovanje, do zadnjega ne boste
vedeli, ali bo kajak lahko vse pogoltnil ali bo kaj ostalo v avtu. Na
srečo je večina teže v hrani in vodi ter se tako z dnevi manjša.
Naslednjič pa še o tehniki veslanja, nekaj več o reševanju ter
prednostih in nevarnostih morskega kajaka.
Celo številko najdete na povezavi - Junij 2014
Gregor Zadravec
Ni komentarjev:
Objavite komentar