ponedeljek, 04. januar 2016

Beyond Definition


gz

četrtek, 31. december 2015

2015 Wrap Up

Sicer je leto minilo brez objave, ampak ne brez veslanja :)
No post in a year doesn't mean no paddling.


































 gz

sobota, 20. december 2014

Morski kajak – zlagana svoboda in morske pošasti, 3.del članka iz revije Kajak & Kanu

 Morski kajak, 3. del - zlagana svoboda in morske pošasti

Vem, naslov je res malo pretenciozen, ampak zdaj, ko že imam vašo pozornost, se pogovorimo malo o svobodi. Najprej sem o svobodi slišal v zgodovinskem učbeniku, potem v reklami teleoperaterja, ki mi je tik pred tem skrivaj zvišal mesečne stroške in naposled v reportaži o morskem kajaku. Tako sem potem nekaj časa povsem svobodno potoval v morskem kajaku, dokler me ni prešinilo – morski kajak ni svoboda, ampak diktatura. Diktatura časa, prostora, telesa in še česa.

Čeprav si za kajak vzamemo veliko časa, ga vseeno nimamo neomejeno. Omejujejo nas sezona, dopust in na koncu še dolžina dneva. Prostor, čeprav reka, jezero, morje in ocean, je za kajakaša v tem delu sveta zreduciran na obalni pas, tistih par sto metrov, ki si jih delimo z napihljivimi blazinami, ker pisec pomorskega zakona ni upošteval možnosti tako učinkovitega čolna na vesla.
Telo, naš motor, slej ko prej potrebuje počitek. Za dolgotrajno poganjanje kajaka mora delovati temu primerno bolj varčno. Zaloge vode in hrane, ki jih imamo s seboj, spet niso neusahljive. Oprema lahko odpove, vreme se lahko poslabša. Seznam dejavnikov tveganja je večji in večji, svoboda pa manjša in manjša. Vendar si lahko na koncu vzamemo vso svobodico, ki nam je še ostala, in se izobrazimo tako, da je ovir čim manj.

In če začnemo kar pri sebi, je prva na vrsti tehnika. Na začetku o tehniki v morskem kajaku nisem veliko razmišljal, vendar boljša tehnika pomeni enako razdaljo z manj napora ali pa daljšo razdaljo v enakem času. Tako so na boljšem tako tisti, ki želijo bolj sproščeno preveslati določeno razdaljo, kot tudi tisti, ki bi radi izboljšali nek rezultat. Osnovni zavesljaj izvira iz kajaka na mirnih vodah, le da ga v morskem kajaku želimo izvesti v različnih pogojih. Ker pa se ne premikamo vedno naravnost in čim hitreje, so zelo pomembni tudi ostali tehnični elementi – izplutje, pristajanje, obračanje, ustavljanje, krmarjenje, bočno premikanje, opore in reševanje. Seveda ni naključje, da so ti elementi zahtevani tudi v sistemu 'Barvnih vesel' (in v vseh drugih sistemih ocenjevanja). Predstavljajo namreč trden temelj za kajakaševo varnost in kasnejšo nadgradnjo v bolj zahtevnih pogojih.
S paleto zavesljajev naprej, nazaj in v loku lahko kajak ustrezno pospešimo, ustavimo ali obrnemo med premikanjem ali na mestu. Pristanemo in izplujemo lahko na najbolj nemogočih mestih. Pogosto potrebujemo le za stopalo ravnine pod čevljem, pa se lahko varno izkrcamo na kopno. Z izkoriščanjem valov lahko hitreje preveslamo določeno razdaljo, s krmarjenjem spredaj in zadaj pa pustimo kajak teči v natančno določeni smeri.
Kadar se znajdemo v težjih pogojih, z oporami obdržimo ravnotežje ali med gibanjem kajak sunkovito obrnemo, z bočnim zamikom pa se lahko izognemo skali ali drugemu kajakašu. Ob prevrnitvi s tehnično pravilnim reševanjem ne izgubljamo časa in tako zmanjšamo možnost podhladitve. Kadar smo sami (pa ne bi smeli biti), izberemo najhitrejši način samoreševanja, to je kavbojsko reševanje ('cowboy rescue'), pri katerem kajak 'zajahamo' preko repa in se tako premikamo proti sedežu. Kadar zaradi valovanja to ni več učinkovit način reševanja, izberemo raje samoreševanje z napihljivo oporo, ki nam veslo obdrži na površju, to pa nam stabilizira kajak, v katerega lezemo s strani. Pri samoreševanju moramo na koncu izčrpati še vodo, ki je med prevračanjem stekla v sedežni prostor. Temu se lahko izognemo z reševanjem v paru (največkrat 'X-rescue'), pri katerem nam rešitelj najprej izprazni kajak, nato pa ga še pridrži, medtem ko mi lezemo vanj. V primeru izredno hladne vode ali poškodbe reševanega, obstaja še nekaj načinov reševanja, vsem naštetim manevrom pa je skupno to, da jih je treba redno vaditi in ne bi smeli trajati več kot minuto. Najelegantnejši način reševanja ob prevrnitvi je seveda eskimski obrat, ki je v morskem kajaku prav tako enostaven/zahteven kot v kajaku za divje vode. Vaja dela mojstra, potrebno pa je izbrati učitelja, ki bo vso tehniko nazorno pokazal ter prepoznal napake in jih popravil.

Ko smo se tako tehnično in varnostno izobrazili, smo obračunali z našim največjim sovražnikom v morskem kajaku – s samim sabo. Največkrat se v težavah znajdemo predvsem zaradi napačne presoje pogojev, precenjevanja ali dobre stare arogantnosti. In čeprav so me laiki večkrat svarili pred morskim psom, naslednji sovražnik, ki preži na nas, presenetljivo pripada isti vrsti kot kajakaši, le da večinoma pluje v močnejših in hitrejših plovilih. Človek človeku (morski) volk, bi lahko rekli. Vsako leto so gliserji in podobna plovila usodna za plavalce, potapljače, celo jadrnice. Tako tudi kajak nima dobrih kart, pravilo o zadrževanju v obalnem pasu, pa v tej luči dobi vsaj malo smisla. Vse dokler se vam ne posveti, da sta bila tudi nesrečni plavalec in potapljač v tem istem obalnem pasu. V visoki sezoni morje postane prometna džungla, v kateri kajakaš nima kaj iskati.
Nevarnost predstavlja tudi samo okolje, morje s svojimi vremenskimi pojavi, vetrom, vročino poleti ter mrazom jeseni in pozimi. Jadransko morje sicer slovi kot toplo, zaprto in mirno, vendar ima tudi svoje slabe dni in je bilo do zdaj dokumentirano usodno za vsaj dva kajakaša. Veliko več pa se jih je po uspešnem reševanju vpisalo v letna poročila luške kapetanije. Zavedati se moramo, da se vsaka nesreča vpiše tudi v javno dojemanje morskega kajaka in čeprav statistično neznačilna, glede na število kajakašev in pogostost nesreč, zmanjšuje pozitivno podobo vseh kajakašev, ne glede na njihove cilje, opremljenost in izkušenost.

Po tem ko nam je morski kajak odvzel svobodo, denar in varnost, je čas, da nam nekaj da v zameno. Kdor se je odločil, da bo svoj čas (in denar in varnost) vložil v morski kajak, mu zagotovo ni žal. Že samo Jadranskega morja je dovolj, da po njem plujete vse življenje, v vseh mogočih pogojih, sami, s prijatelji, družino, naključnimi 'mimovesločimi' (je to sploh beseda?). Na samotnih straneh otokov, kjer ni cest in stezic, ste lahko popolnoma sami in to v času, ko se podatki o vas samodejno posodabljajo vsako minuto. Ogromno plaž je dostopnih samo s plovilom in kajak je edino izmed njih, ki se ga tako preprosto izvleče na prodnate ravnine ali skalnate police, ki vas prosijo, da na njih prespite. Potem so na vrsti še tuja morja, kjer je kajakaška kultura na veliko višjem nivoju in se lahko brez težav povežete s stotinami somišljenikov, članov samo enega izmed mnogih klubov. Vse pa se začne na domačem morju, tistem toplem in mirnem, ki preko prelivov in prečenj nima meja. Je odprto in veliko in ko ga vzamete za svojega, dobite zraven še modrost tistih, ki so ga preveslali že pred vami. To pa še ni vse, če pokličete zdaj, dobite še svobodo ...

Celo številko najdete na povezavi - December 2014

Ostala članka iz serije: Morski kajak, 1.del in Morski kajak, 2.del.


Gregor Zadravec


Gregor Zadravec

torek, 25. november 2014

Hello dear copaddlers. I've put up a sea kayaking calendar with 13 beautiful pictures that you can order online from Lulu shops in UK, USA, Canada, Germany, Ireland, Italy, France, Netherlands, Spain, Ireland and Switzerland. I hope you like it and have a good paddling in 2015! GET IT HERE!




gz

Mednarodno ocenjevanje in primerjanje standardov EPP v Bohinju - EPP Benchmark 2014, Bohinj, Slovenia

11. oktobra je Slovenska kajakaška zveza v Bohinju gostila letošnji ocenjevalno-primerjalni dogodek, ki so se ga udeležile članice Euro Paddle Pass-a. Ocenjevanje je potekalo v treh disciplinah: morski kajak, kajak na mirnih in kajak na divjih vodah, kandidati pa so opravljali tretji nivo, modro veslo. Tehnični del je bil zelo uspešen, saj je na mirni vodi modro veslo pridobilo šest od sedmih kandidatov, svoje znanje pa so predstavili na Bohinjskem jezeru. Divjevodaši so veslali na Savi Dolinki, kjer so bili uspešni štirje od petih kandidatov. Morski kajakaši so svoje znanje pokazali na slovenski obali, vsi trije kandidati so najprej na premirnem morju za tretji nivo, pogojno opravili s tehničnimi elementi, kasneje pa so v okviru dolgoročnega preverjanja že pridobili modro veslo.


Skupaj z ocenjevalci iz drugih držav, ki so bili tokrat v vlogi opazovalcev, smo se strinjali, da so Barvna vesla razvila pričakovano znanje, glede na nivo, ki se ga ocenjuje in se lahko tako naši kandidati postavijo ob bok kandidatom iz drugih držav članic EPP. Za pozitivno izkušnjo gostov pa je poskrbelo tudi vreme, slovenska narava in ekipa Hostla pod Voglom. Zahvaljujemo se tudi vsem domačim kandidatom, ocenjevalcem in opazovalcem, ki so si vzeli čas in tako omogočili izvedbo ocenjevanja.


gz



četrtek, 12. junij 2014

Hydromagazin articles

V novem Hydromagazin-u sta izšla članka o slovenskih jezerih (Slovenian lakes) in obali (Slovenian coast), ki ju lahko na blogu preberete v angleščini.

You can read about the Slovenian lakes and Slovenian coast in the new Hydromagazin . Follow the links to read the english version of the articles.




gz

ponedeljek, 09. junij 2014

Morski kajak, oprema - 2.del članka iz revije Kajak & Kanu

Morski kajak, oprema - 2.del

Pomembne so izkušnje in ne oprema, pravijo izkušeni. Ali pa tisti, ki jim brezpogojno zaupajo. Vsi ostali, vključno z mano, smo šli na svoji poti po tako imenovani učni krivulji, ki ima tudi svojo senco in sicer nakupovanje opreme. In če ne pazimo, se ta senca zlahka eksponentno zašili navzgor, kljub temu, da se je učna krivulja že zdavnaj nehala vzpenjati. Potem se ure in ure pogovarjamo o opremi namesto o doživetjih, doma pa imamo muzej navtične tehnike. Izkušeni pa medtem veslajo (veslamo?) naprej in to s katero koli opremo.

Seveda ima potrošnik v nas pravico izbirati, kam bo vložil svoj denar, na srečo pa je oprema pri morskem kajaku že tako napredna, da bomo po tehtnem premisleku težko brcnili povsem v prazno. Tudi če ne izberemo najboljše za svoje potrebe, je verjetno dovolj dobra za kvalitetno preživeti čas na morju. Če se vrnemo na kajak, ne glede na tip, izbiramo tudi med materiali, iz katerih je narejen. Vedno popularni in zelo obstojni polietilen je še vedno prva izbira morskega kajakaša pri nas. Ne samo da je najugodnejši, je tudi najbolj trpežen in skoraj neuničljiv. To še kako prav pride na bolj ostrih delih jadranske obale. Slaba lastnost je teža, saj je že prazen kajak skoraj dvakrat težji od žlahtno laminiranega kolega. Vendar se razlika porazgubi, ko ga polno naložimo in ostanejo nam samo še dobre lastnosti. Od polietilena naprej se cena dviguje, teža pa manjša. Steklena vlakna, diolen, kevlar in karbon v različnih kombinacijah določajo trpežnost, togost in ceno. Laminirani kajaki so tako praviloma daljši, hitrejši in bolje oblikovani, vendar moramo biti tudi mi bolje pripravljeni in tehnično podkovani, da bi prednosti sploh izkoristili. To pa zahteva svoj čas in privajanje na opremo in za nekoga pomeni del sezone, za nekoga pa več sezon in v tem primeru je težko pričakovati, da bo tak kajakaš izkoristil prednosti. Vse prevečkrat se gleda na hitrost in težo, pozabljamo pa, da je hiter tisti kajak, v katerem se dobro počutimo, smo sproščeni in stabilni. In če se s težo opreme zelo obremenjujete, pomislite, kaj je bolj smotrno – z večjim denarnim vložkom znižati težo kajaka za kilogram, dva ali pa shujšati za enako težo. Če ste v formi svojega življenja, potem se vam seveda opravičujem, na vsak način si zaslužite najboljše (najlažje, najdražje?). Večkrat pa smo sami sebi šibek člen.

Enako velja za vesla. Poleg materialov izbiramo dolžino in obliko lista. Osnovna oblika je podobna listu vesla za divje vode in s takim veslom veslamo bolj pokončno ob boku kajaka. Dolžina je do 220 centimetrov, z daljšim veslom se vesla nižje nad krovnico, kot pri zavesljaju v loku, list pa je daljši in ožji. Če ne veste, kaj vam bolj ustreza, izberite osnovno obliko dolžine 220 centimetrov, pa boste lahko veslali na oba načina. Če ste nižje rasti ali imate ožji kajak, je lahko veslo še krajše. Da izbira ne bi bila preveč enostavna, so poskrbeli tekmovalci tekem v oceanijskem kajaku, ki s 'surfski' kajaki preveslajo zelo dolge razdalje in pri tem uporabljajo žličke (wing paddle), tako kot mirnovodaši. Žlička ima zagotovo tehnično premoč pred klasičnim veslom, vendar nam ne dopušča malomarnosti in če uporabljamo tako opremo, je še toliko bolj pomembno, da smo tudi sami na višji ravni pripravljenosti. Izbiro tipa vesla pogojuje tudi tip kajaka, saj bo hiter kajak ostal hiter ne glede na veslo, počasen bo pa tudi s hitrim veslom še vedno ril po valu, ki ga sam ustvarja. Veliki povratek pa zadnja leta doživlja grenlandsko veslo, zobotrebec, ki mu ne bi pripisali visoke uporabnosti. Vendar videz vara, saj je tako kot prvi kajaki svoj razvojni višek doseglo že pred 4000 leti in čeprav se zdi, da ne zajame veliko vode, je površina zaradi dolgega lista večja kot pri klasičnem (evropskem) veslu. Odlično se obnese pri močnem vetru, omogoča več načinov eskimskega obrata in je zelo lahko in prožno. Najpogostejši obliki sta zahodno grenlandsko (presek lista ima obliko sploščene elipse) in aleutsko (aktivna stran lista je ploska, pasivna pa konveksna). Prvotno je bilo iz naplavljenega lesa, danes pa lahko izbirate med lesenim, lesenim laniniranim in karbonskim (dvo- in tudi trodelnim). S toliko podatki sem najbrž izdal svojo nagnjenost do grenlandskega vesla, s katerim zadnji dve leti vodim, učim in rešujem turiste, klasično veslo pa uporabljam kot rezervo, ki je med drugim obvezen del opreme morskega kajakaša.

Pa smo pri rešilnem jopiču. Pisanja o tem sem se kar malo bal, saj ne bi rad izlil vsega žolča ob tej temi. Menim, da je jopič nujno potreben, koristen in bi moral biti obvezen, tako kot čelada na divji vodi in rešilni pas v avtomobilu. Zmrazi me, ko vidim fotografije kajakašev, ki se v morskem kajaku razkazujejo brez jopiča in tako morebitnega začetnika ali nepoznavalca zavajajo z iluzijo, da pač ni potreben. In tisti, ki razlagajo, da jim je v jopiču vroče in da ni udoben, bi morali verjetno kupiti ustrezen jopič, zavedati pa bi se morali tudi, da jim ob morebitni nesreči ne bo več vroče, še vedno pa jim bo neudobno. Bog ne daj (Pozejdon, seveda)! Ob tem naši jopiči sploh niso rešilni jopiči (life jacket), ampak plovni pripomočki (personal flotation device), zato se moramo zavedati, da nam ob morebitni nezavesti ne bodo obdržali glave nad vodno gladino. Vsak jopič nam bo dobro služil, od tekmovalnega do divjevodaškega, v primeru, da ga kupujemo na novo za morski kajak, pa bomo verjetno izbrali takega z žepi. Ob nesreči imamo namreč zares pri sebi le stvari, ki jih nosimo na sebi. Praviloma je to piščalka, dokument, mobilni telefon in/ali VHF postaja, 'čelka' ali svetlobna palčka, signalno zrcalo, 'frutabela', kompas, v morsko kajakaškem razvitem svetu pa še signalna raketa in vodotesna beležka ter svinčnik za pisanje seznama 'ne pozabi' ali haikuja o morskem kajaku.

Preostalo opremo imate vsaj deloma že doma, sploh če ste že veslali, kampirali in potovali peš ali s kolesom. Delim jo v skupine obleka, kuhinja, spanje, varnost ter tehnika in navigacija. Obleka se deli na kajakaško in 'civilko', slednje pa je bolj malo. Za veslanje se oblečemo glede na temperaturo vode, aktivna majica z dolgimi rokavi in hlače, anorak s kratkimi rokavi in jakna s kapuco pa že poskrbijo za dovolj možnih kombinacij. Če veslamo celo leto ali v hladnejših vodah, je suha obleka nepogrešljiva. Ne pozabite na glavo, na katero sodijo klobuk ali kapa, sončna očala in krema z zaščitnim faktorjem. Lepo se je z dopusta vrniti z barvo, še lepše je ne dobiti bolezenskih sprememb kože. Dermatologi so si edini, da je sončenje ignorantsko in da se poškodbe kože zaradi sonca tokom življenja seštevajo in se lahko na koncu odrazijo na neljub način, vi pa kakor mislite, da je prav.
V mirnih in toplejših pogojih zadostuje najlonska krovnica, v valovitem in hladnem morju pa neoprenska. Obutev naj omogoča tudi izstop na ostrih skalah. Za bivakiranje ali v primeru vremenskega preobrata moramo vzeti s sabo dovolj rezervne obleke ter dežno jakno in hlače, lahko pa to nadomestimo tudi s kajakaško obleko, čeprav je to manj udobno.
Kuhinja je zelo asketska in vsaj pri meni omejena na gurmanske užitke, ki so pakirani v vrečke. Dehidrirano hrano dobite že v vseh možnih okusih, predpripravljen obrok pa vrelo vodo v celoti vpije, tako da prihranimo vodo, plin in čas. Prav tako vam vrečke ni potrebno pomivati. Če imate drugače uravnoteženo prehrano, vam en teden iz vrečke ne bo prav nič škodil, če pa ne, vas pa tudi teden gurmanstva ne reši. Osebno čas, ki ga ne zapravim s kuho, raje porabim za laži o tem, koliko metrski valovi so bili na prejšnji turi.
Spanje je z napihljivimi blazinami in majhnimi, a toplimi, spalkami lahko zelo udobno. Potrebujete le nekaj ravnine ali drevesi, če prisegate na visečo mrežo. Zaradi manjše vlage je spanje pod drevesi na splošno dobra ideja, saj lahko pomeni razliko med zmrzovanjem in odpiranjem spalke. Če srečate domačine, je nujna komunikativnost, ki vam lahko priskrbi nepričakovan luksuz vodoravne površine, prehrambne dodatke in aktualno vremensko napoved. Običajno so otočani bolj gostoljubni od celinskih rojakov. Šotor se uporablja ob slabem vremenu ali pa če si plažo delite s komarji.
Varnost nam poleg jopiča in signalnih sredstev povečajo že omenjeno rezervno veslo, paket prve pomoči, črpalka za vodo, napihljiva opora za veslo in vlečna vrv. Prva pomoč naj bo prilagojena poškodbam, ki lahko nastanejo v morskem okolju – zvini, zlomi, vreznine, opekline, alergije ... Črpalka za vodo in opora za veslo nam prideta prav pri samoreševanju, čeprav to pomeni, da smo zanemarili prvo pravilo varnosti, da ne veslamo sami. Reševanje v paru ali skupini je namreč boljše in hitrejše, najbolje pa bi bilo, da veslamo vsaj v trojici. Vlečna vrv se uporablja pri vleki onemoglega in še večkrat za sušenje obleke. Če nimate sistema za morski kajak, je dobra tudi reševalna vrv za divjo vodo. V primeru da 'surfate' na valovih ali veslate in rešujete v razburkanem morju, čelada nikakor ni odveč.
Pod tehniko in navigacijo spadajo fotoaparati in kamere, ki postajajo vse manjši in boljši, imajo pa slabo lastnost, da na fotografiji ali posnetku naša junaštva ne izgledajo tako dramatično, kot se jih spomnimo. Dobro je, da tehniko vodotesno zapakiramo in privežemo, saj so lahko izgube zelo čustveno in finančno boleče. Tranzistor vam bo povedal kakšno bo vreme in da so tudi v drugih državah politiki pokvarjeni. GPS je dober pripomoček, vendar ne bi stavil, da bo deloval, ko ga res potrebujete, raje se naučite uporabljati kompas in karto, ki je lahko navtična ali pa tudi topografska, saj kajakaša bolj kot globina zanima relief in poraščenost terena. Karta v vodotesnem ovitku in kompas naj bosta vedno pri roki.

Če ste obsedenec z opremo, potem je morski kajak pravi šport za vas in ko boste naslednjič pakirali za potovanje, do zadnjega ne boste vedeli, ali bo kajak lahko vse pogoltnil ali bo kaj ostalo v avtu. Na srečo je večina teže v hrani in vodi ter se tako z dnevi manjša. Naslednjič pa še o tehniki veslanja, nekaj več o reševanju ter prednostih in nevarnostih morskega kajaka.

Celo številko najdete na povezavi - Junij 2014

Ostala članka iz serije: Morski kajak, 1.del in Morski kajak, 3.del.


Gregor Zadravec