Barvna vesla
Če
niste ravno priveslali s samotnega otoka, kjer ste prebili zadnjih
nekaj let, ste za Barvna vesla gotovo že slišali. Verjetno ste si
na spletni strani Kajakaške zveze Slovenije celo prebrali, da je to
petstopenjski sistem ocenjevanja tehnične pripravljenosti kajakaša.
Na ogledu katere izmed tekem se vam je v rokah mogoče znašel letak,
ki vam je pojasnil, da so stopnje pri nas označene z barvami, ki jih
osvajate od rumenega in zelenega začetnika, preko modrega
kompetentnega, do rdečega naprednega kajakaša in na koncu vse do
črnega eksperta. Vsi tisti, ki pa v svet kajaka samo pomolijo nos v
obliki enournega vodenega veslanja, pa že osvojijo prednivo, belo
veslo, ki pomeni dober štart v odlično zastavljen sistem, bistveno
boljši od štarta, ki smo ga imeli samouki v preteklosti, medtem ko
smo po brzicah plavali za svojo opremo. Sistem vas ne samo nauči
veslati, temveč vam privzgoji tudi skrb do okolja, poveča varnost
in vas poveže s somišljeniki po evropskih državah članicah
sistema Euro Paddle Pass (EPP).
Sistem
seveda ni namenjen samo samoukom. Najtrši izmed njih, se bodo še
vedno veslanja lotevali sami in si tako podaljševali učni proces.
Pametnejši si bodo izbrali učitelja ali šolo kajaka, ki jih ne
manjka, po novem jih je pa tudi že kar nekaj kvalificiranih za
ocenjevanje začetnih nivojev. Veliko koristi so s sistemom pridobili
vsi rekreativci, ki so ali prestari za tekmovalni šport ali pa jih
to niti ne zanima. Prvi in drugi nivo, rumeno in zeleno veslo torej,
nauči začetnika solidnih osnov. Rumeno veslo je mogoče opravljati
v kanuju, kajaku za divje vode, mirnovodašu, morskem kajaku itd.
Zeleno veslo že loči med kajakom in kanujem, saj je tehnika že
bolj specifična in gre za pripravo na tretji nivo, modro veslo. Na
tej stopnji govorimo o kompetentnem kajakašu, ki se brez težav
vključuje v vodene izlete, šole in spuste. Pomembno je tudi to, da
se modro veslo deli na discipline in da je imel kajakaš dovolj časa,
da se je na to pripravil in si potrdil, da ga neka disciplina res
zanima. V tej disciplini se bo lahko razvijal naprej vse do črnega
vesla, če bo to želel. Ne gre pa zanemariti dejstva, da s tem ko
vemo, da obstajajo še druge discipline, naraste tudi verjetnost, da
se bomo z njimi ukvarjali. Najbrž ne na enako visokem nivoju, pa
vendar, zakaj bi se omejevali na eno disciplino, če lahko doživimo
nekaj novega povsod kamor gremo. Na morju veslamo v morskem kajaku,
na jezeru odprti kanu ali kajak za mirne vode, ob divji vodi pa kajak
za divje vode. Osnove tehnike so namreč univerzalne, ostalo pa v
mejah naše domiselnosti in ko z malo distance pogledamo na sistem,
vidimo mozaik kanuizma in kajakaštva, ki nas čaka.
Tako
kot so discipline del kajakaškega športa, tako so Barvna vesla del
EPP sistema, ki se je začel v Evropi graditi pred desetimi leti,
Slovenija pa je bila ena od ustanovnih članic. Nastal je iz potrebe
primerljivosti znanj kajakašev, ki dobijo s tem tudi možnost, da
svoje znanje dopolnijo v drugih državah. Tako ni več vprašanje
kako dober je nekdo, temveč se na podlagi doseženega nivoja
enostavno vključi v proces vadbe ali voden izlet. Nekatere države
so šle še dlje in za izposojo opreme zahtevajo določeno
kvalifikacijo, s tem pa zmanjšajo možnost poškodb kajakašev in
izgube ali uničenja opreme.
Sistem
se ni postavljal z nule, temveč je oprt na že prej razvite in v
praksi uspešne modele usposabljanja in izobraževanja. Znanje in
izkušnje članice prinašajo v discipline, ki jih same uspešno
predstavljajo. Ogrodje tehnike in zahtev se potem znotraj temeljne
skupine (core group) poenotijo in rezultat je 'framework', ki ga
članice uporabljajo pri svojem delu. Framework oziroma tehnično
ogrodje še ni samo po sebi standard. Standarde določa vsaka država
po svoje, glede na svoje okolje in potrebe, edini pogoj je, da so
standardi vsaj tako visoki, kot je to določeno v ogrodju. Nekatere
države potem dodajo tehnične prvine ali reševanje in podobno, da
se njihov državni standard prilagodi okolju. Seveda pa temeljna
skupina skrbi za to, da se ohrani pet nivojev, ki naraščajo
sorazmerno. Letno se skupina sestane približno dvakrat, prvič na
sestanku, kjer se urejajo teoretične zadeve, drugič pa na
primerjalnem dogodku (benchmark event). Takrat se teorija prelije v
prakso, država gostiteljica poskrbi za kandidate, ki jih potem
skupaj ocenjujejo ocenjevalci iz vseh držav EPP. S tem se na terenu
odpravljajo napake, vpeljuje se boljša praksa, bodoči ocenjevalci
pa so prisotni kot opazovalci in sogovorniki v debati. Slovenci smo
bili do zdaj prisotni na primerjanju v Angleseyu in Copenhagnu,
jeseni pa ga bomo organizirali pri nas in sicer na nivoju modrega
vesla v disciplinah, ki jih lahko ocenjujemo in seveda organiziramo,
glede na naše razmere. Pravkar teče proces zveznih primerjalnih
dogodkov, ki bo pokazal v katerih disciplinah imamo dovolj
zainteresiranih kandidatov. Tako smo morski kajak že ocenjevali v
okviru prvega primerjalnega dogodka pri nas, posledično imamo v
Sloveniji tri nove morske kajakaše z modrim veslom, ki so tudi prvi
trije modri v Sloveniji nasploh, ne glede na disciplino. Trije
modreci, torej :) Upam, da jih bo jeseni še več, poleg morskega
kajaka pa pride v poštev še kajak na divjih in mirnih vodah, morda
pa tudi slalom in spust.
Če
primerjam izhodišče za uvedbo takega sistema pri nas, z drugimi
državami, so seveda številne razlike. Najceneje so jo odnesle
države, ki so podoben sistem že imele, sploh Velika Britanija.
Njihov petstopenjski sistem zvezdic (BCU Star system) je brand sam po
sebi in zato je tudi eden od temeljev EPP sistema. Njihovi kajakaši
se s sistemom identificirajo in ga imajo skoraj za statusni simbol.
To gre pripisati številčnosti in tradiciji. Drugi, ki pristopajo na
novo (Finska) ali si želijo bolj pregledno urediti stari sistem
(Nemčija), imajo seveda več dela. Dejavnikov je kar naenkrat več
in treba je najti rešitve, ki so pogodu tako končnim uporabnikom,
kajakašem, kot tudi ponudnikom izobraževanj, učiteljem kajaka in
ocenjevalcem. V tem primeru je skoraj lažje postaviti nov sistem,
kot drastično spreminjati starega. V takem položaju se je znašla
tudi Slovenija, ki pa od prej ni imela sistema, ki bi rekreativca ali
netekmovalca uvrstil na vrednostno lestvico. Tako so bili kajakaši
odvisni od tega po kako kvalitetnem učnem programu so se
izobraževali v šoli kajaka. Če so potem prehajali iz šole v šolo,
so se bili primorani upirati na grobe opise kot so začetnik,
napredni kajakaš in podobno. Tukaj Barvna vesla prinašajo več
reda, skupaj z izobraževanjem učiteljev in ocenjevalcev (ki so
velikokrat ista oseba) pa se enoti tudi program šol kajaka.
Veliko
vlogo pri popularizaciji sistema ima obveščanje in osveščanje in
glede tega sodi Slovenija v sam vrh EPP. Do zdaj smo pripravili
izkaznice, letake in zgibanke za kandidate ter navodila za
ocenjevanje in predavanja za učitelje in ocenjevalce. Lani je Šport
TV (Lebar in Peternel) posnel šest prispevkov v okviru oddaje Kajak
Kanu Magazin, ki predstavijo sistem in vsako disciplino posebej. To
pa je nekaj kar si na takem nivoju do zdaj še niso 'privoščile'
niti večje članice EPP. Blizu je Finska, ki je za promocijo posnela
kratek prispevek, ostale članice pa uporabljajo druge kanale,
predvsem splet. Z obveščanjem smo tako v dobrem letu prešli fazo
'Kaj so to Barvna vesla?' in vstopili v fazo 'Kdaj lahko pridobim
modro veslo?'. Zato bodo Barvna vesla prisotna tudi v okviru akcije
Voda za vedno, na Ljubljanici in v Solkanu bo možno opravljati
nivoje do zelenega vesla in se tako že delno pripraviti na modro
veslo. To je za vse, ki v projektu sodelujemo velika spodbuda in
potrditev, da smo na pravi poti, zato upam da se v čim večjem
številu vidimo naprej na Vodi za vedno, potem pa širom rek, jezer,
morja, disciplin in barv vesel.
Celotna številka je na tej povezavi - April 2014
gz
Ni komentarjev:
Objavite komentar